ZDRAVSTVO

(Ne)zdravje je nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, prav zato pa je potrebno, da zanj skrbimo kolikor le moremo. V primerih, ko pa sami nismo dovolj in je potrebno poiskati zdravstveno pomoč, pa smo nemalokrat postavljeni pred vprašanja o zdravstvu v Republiki Sloveniji, natančnejše urejenosti zdravstvenega sistema za mlade.

Mladi do 26. leta so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja, ki jim pripada po njihovih starših oz. skrbnikih, v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje drugačne narave (npr. status samostojnega podjetnika, sklenjeno delovno razmerje itd.). Mladi imajo v tem primeru krite celotne zdravstvene storitve z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da nakup dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni potreben. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podatke o statusu pridobi sam, tako da dijaki oz. študenti nimajo dodatnih obveznosti.

Po dopolnitvi 26. let oz. po izteku statusa študenta (dijaka), si mora posameznik urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Mladi lahko preko centra za socialno delo vložijo vlogo za priznanje pravice do plačila prispevka in se tako zavarujejo kot občani. V primeru, da ima študent brez statusa previsoke dohodke, da bi uveljavljal pravice kot občan, se lahko zavaruje kot samostojni zavezanec preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot tretje pa lahko mladi zaprosijo za denarno socialno pomoč, katero zopet opravijo na centru za socialno delo. S tem postane zavarovanec tudi prejemnik dopolnilnega zavarovanja.

  • V obdobju med 1. in 11. aprilom se Republika Slovenija ponovno vrača v stanje popolne ustavitve države. To sega na vsa področja javnega življenja.  Ukrepi, ki veljajo v obdobju med 1. in 12. aprilom 2021, so:

    • Od 1. do 11. aprila se uvede zaprtje države oziroma lockdown. Po tem pa sledijo ukrepi po vladnem semaforju, ki ga bodo po potrebi tudi dopolnili.
    • Na javnih površinah je potrebno nositi maske. 
    • Ponujanje in prodaja blaga in storitev potrošnikom bosta prepovedana. Izjema velja za lekarne, bencinske servise, finančne storitve, pošto, dostavne službe, dimnikarske storitve ter servisne delavnice za popravila in vzdrževanje motornih koles in koles.
    • Dovoljena bosta med drugim tudi osebni prevzem blaga ali hrane vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji in prodaja blaga na daljavo.
    • Šolanje bo v času zaprtja potekalo na daljavo, vrtci in prva triada pa poskrbijo za nujno varstvo. 12. aprila bo znova sledilo odprtje – ne glede na epidemiološko sliko.
    • Gibanje se omeji na regije.
    • Zbiranje do deset ljudi ni več dovoljeno.
    • Druženje dveh gospodinjstev bi bilo mogoče na velikonočno nedeljo.
    • V rdeče države ni  možno potovati. Odlok začne veljati ob polnoči, dne 29. 3. 2021.
    • Od 1. do 11. 4. je prepovedano ponujanje vseh kulturnih storitev uporabnikom.
    • V tem času se prekinejo tudi vse verske dejavnosti oz. bogoslužja s prisotnostjo ljudi. Ostaja samo verska duhovna oskrba ljudi v stiski.
    • Javni promet bo deloval po poletnem razporedu.
    • Zapirajo se smučišča.
    • Vozniška in prometna dovoljenja se podaljšajo do 9. maja, v času zapore ne bodo delovale šole vožnje in tehnični pregledi.
    • Zaposleni naj bi v tem času v največji možni meri delali od doma oziroma koristili letni dopust.
    • V organih državne uprave  je od 1. do 11. 4. lahko na delovnih mestih največ 20% uslužbencev.

    Prehajanje statističnih regij je v tem času možno za tiste, ki so tako cepljenje že opravili oziroma imajo negativni PCR-test, ki je relativno mlad, torej star manj kot 72 ur, ali tisti, ki so na podlagi potrdila zdravnika covid-19 že preboleli. Še ena izjema v odloku o omejitvi gibanja je, da se na samo veliko noč, torej v nedeljo, dovoljuje prehajanje med statističnimi regijami za obiska najožjih sorodnikov, pri čemer so taka združevanja ob prehajanju statističnih meja dovoljena za člane dveh družin.

    Glede omejitve v nočnem času se nič ne spreminja, prepovedano je torej gibanje med 22. in 5. uro zjutraj.

  • Novi koronavirus je v letu 2020 močno posegel v naša življenja. Ker gre za tako velik del našega vsakdana, so na enem mestu zbrane vse pomembne informacije, ki jih potrebujete.

    Vlada je na seji 17. 12. 2020 izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije in ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem odlokom se na območju Republike Slovenije na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19.

    Na 62. redni seji 10. marca 2021 je vlada RS ponovno določila podaljšanje epidemije za nadaljnjih 30 dni (od 18. marca 2021), torej je epidemija razglašena do 18. aprila 2021. Sprememb glede omejitvenih ukrepov ni, še vedno v veljavi ostaja policijska ura oz. prepoved gibanja v nočnem času, od 27. marca dalje velja med 22.00 in 5.00. Trenutno je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi. Omejen je le dostop v rdeče obarvane regije.

    Med izjeme za testiranje in prehod meja regij, ki so v rdečem, se uvrščajo osebe z negativnih testom na Covid-19, ki ni starejši od 48 ur, osebe s potrdilom o prebolelosti, starim od 21 dni do 6 mesecev, in pa osebe s potrdilom o cepljenju (7 dni po 2. odmerku cepiva Pfizer, 14 dni po 2. odmerku cepiva Moderne in 21 dni po 1. odmerku cepiva podjetja AstraZeneca).

    Nevarnost širjenja še vedno obstaja in tveganje za okužbo je visoko, za to je treba dosledno upoštevati pravila ustrezne medsebojne razdalje, izvajati higieno rok in kašlja ter izolirati oziroma osamiti bolne. V vseh zaprtih javnih prostorih sta razkuževanje rok in nošenje maske obvezna. Enako velja tudi za potnike v javnem prometu, ki morajo ob vstopu in med prevozom obvezno dosledno nositi zaščitno masko ter razkuževati roke.

    Uporaba zaščitnih mask (druga oblika zaščite ni več dovoljena) je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih ter tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma v prostorih, kjer ni mogoče zagotoviti najmanj dveh metrov medsebojne razdalje.

    Uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih za učence od 7. razreda dalje in dijake v matični učilnici ni več obvezna. Je pa uporaba maske v zaprtih prostorih še vedno obvezna za študente. Tudi vzgojiteljice, vzgojitelji v vrtcih ter učiteljice, učitelji v razredih vseh stopenj (vključno s fakultetami) morajo nositi maske. Te so v vseh navedenih ustanovah obvezne za vse ob gibanju izven matične učilnice.

    S ponedeljkom, 8. marcem, se v šole vračajo vsi učenci in dijaki. Pouk za dijake od 1. do 4. letnika poteka izmenično na 14 dni po modelu C. Novost je, da je uporaba zaščitne maske obvezna za vse učence od vključno 6. razreda dalje, tudi v matičnih učilnicah. Ponovno so dovoljene laboratorijske vaje, izpiti in seminarji v živo z udeležbo do 10 oseb, odpirajo se tudi študentski in dijaški domovi.

    Vlada je 3. 3. 2021 izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki ne prepoveduje več zbiranja ljudi v srednjih šolah in dijaških domovih.

    Z odlokom je odpravljena prepoved zbiranja za študente za opravljanje laboratorijskih vaj in individualnega pouka (tako v višjih strokovnih šolah, kakor tudi na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih).

    Z 12. 11. 2020 je prišlo do ponovnega zaostrovanja ukrepov, več si lahko preberete tukaj. Novost je tudi, da odslej NIJZ ne bo več iskal in obveščal visoko rizičnih kontaktov oseb – to je od 16. 10. dalje naloga okuženih (obveščanje visoko rizičnih kontaktov). Karantenske odločbe se v veliki meri izdajajo le v ustni obliki.

    Posodobljene so smernice glede gibanja, ki se tedensko preverjajo na sejah vlade in se skladno z epidemiološko sliko spreminjajo. Trenutno je gibanje med občinami/regijami še vedno prepovedano, veljajo pa izjeme, ki so dostopne tukaj.

    Informacije v zvezi s cepljenjem proti novemu koronavirusu so na voljo tukaj. Interes za cepljenje je potrebno sporočiti z izpolnitvijo spletnega obrazca na navedeni povezavi. Cepljenje se v Sloveniji aktivno izvaja od 26. 12. 2020 dalje.

    NIJZ in vlada RS priporočata namestitev aplikacije Ostani zdrav, preko katere je omogočeno sledenje potencialnim kontaktom z okuženimi osebami. Več o aplikaciji si lahko preberete tukaj.

    Pomembne povezave:

  • V Republiki Sloveniji poznamo 3 vrste zavarovanj, in sicer: obvezno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje in zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni obvezno, vendar se z njim izognete morebitnim doplačilom zdravstvenih storitev. V povprečju dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije okoli 30 % stroškov zdravljenja, obvezno zdravstveno zavarovanje pa preostalih 70 %. Mladi so do prekinitve statusa dijaka oz. študenta zavarovani kot družinski člani in imajo zato v celoti krite stroške zdravstvenega zavarovanja. Priporočljivo je, da študentje po izgubi statusa oz. z dopolnitvijo 26. leta sklenejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj se bodo le tako izognili dodatnim stroškom zdravstvenih storitev. Če si posameznik uredi dopolnilno zdravstveno zavarovanje po preteku enega meseca od ureditve novega obveznega zavarovanja, ta pade v čakalno dobo, ki traja kar 3 mesece. V tem obdobju je posameznik pri koriščenju zdravstvenih storitev obravnavan kot samoplačnik za razliko do polne cene storitev.  Če posameznik izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, lahko pri centru za socialno delo uveljavi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz državnega proračuna.

  • Tovrstno zavarovanje vam omogoča odškodnino oz. nadomestilo v primeru nezgode. Posameznik ga lahko kadarkoli sklene pri različnih zavarovalnicah, ki ponujajo tovrstno zavarovanje.

  • Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ima zavarovana oseba (torej tudi študent) pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda v katerem koli mestu oz. upravni enoti. Mladi si lahko izberejo osebnega zdravnika, zobozdravnika, predstavnice nežnejšega spola pa tudi osebnega ginekologa. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enega osebnega zdravnika določene dejavnosti, na katerega se mora obračati v primeru težav. Zaradi tega je priporočljivo, da si mladi izberejo osebne zdravnike v kraju študija oz. v kraju, kjer preživijo največ časa (npr. kraj bivanja oz. kraj študija).

    Ljubljana je edino univerzitetno mesto v Sloveniji, ki poleg vrste zdravnikov, med katerimi si mladi lahko izberejo osebnega zdravnika, ponuja tudi Zdravstveni dom za študente (Aškerčeva cesta 4, 1000 Ljubljana). V zdravstvenem domu si mladi lahko izberejo osebnega zdravnika, zobozdravnika, (ženske tudi) ginekologa, ob različnih težavah pa jim je dodeljen tudi klinični psiholog. Na letni ravni ZDŠ opravi več kot 150.000 pregledov na področju šolske in splošne medicine, cepljenj, zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije. Predvsem pa izvajajo preventivne, sistematične preglede za študente, ki so s sprejetjem novele Zakona o visoko šolstvu postali tudi obvezni.

  • Zamenjava zdravnika iz kraja v kraj, od zdravnika za dijake k zdravniku za študente, poteka kot vsaka normalna zamenjava kateregakoli zdravnika. Pacient mora zaprositi aktualnega zdravnika za posredovanje kartona k novoizbranemu zdravniku, nato pa mora pri novem zdravniku podpisati izjavo o menjavi zdravnika. S tem je postopek zaključen, vseeno pa je potrebno poudariti, da lahko menjava poteka enkrat letno, in da v kolikor pacient ni zadovoljen z zdravnikom, le-ta tega ne more menjati mesečno.

  • Mladi lahko največ za svoje zdravje naredijo sami z vključevanjem v različne vadbe, ki so brezplačne ali po znižanih cenah ponujene tako dijakom kot tudi študentom. Poleg tega je pomembno paziti na uravnoteženo zdravo prehrano in ob vsaki opaženi anomaliji, ki lahko potencialno ogrozi zdravje, je potrebno poiskati zdravnika.