ŠTUDENTSKO DELO

Študentsko delo je, ob dodatnem zaslužku (minimalna urna postavka je 5,89 € bruto oziroma 4,98 € neto), odlična priložnost za postopen prehod iz dijaških oz. študentskih let na trg dela. Pri tem se mladi naučijo specifičnosti trga dela, najdejo različne načine iskanja dela, oblikujejo svoj delovni profil, razvijajo različne kompetence in ob enem posamezniki prispevajo k pokojninski dobi. Predvsem pa je študentsko delo priložnost, da študent/dijak teoretično znanje nadgradi s prakso, ki je pri iskanju redne zaposlitve velika prednost, ki jo delodajalci znova in znova nagrajujejo s ponujenimi službami tistim z več oz. bolj raznolikimi izkušnjami.

Študentsko delo omogoča nadgradnjo teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami, spoznavanje morebitne pomanjkljivosti svojega znanja, izpopolnitev le-tega in pridobitev novega znanja. Na ta način si lahko po študiju zagotovi možnost izbire med privlačnejšimi, raznolikimi, inovativnimi in tudi bolje plačanimi delovnimi mesti.

Študentsko delo je v nekaterih primerih lahko nadomestek za strokovno prakso in znanja ter izkušnje, ki naj bi jih praksa posredovala. V ponudbi del lahko študent/dijak izbira med strokovnimi deli z izbranega področja študija in tako nadgrajuje proces izobraževanja, dobi vpogled v aktivnosti, ki potekajo na posameznem strokovnem področju organizacije.

  • Študentsko delo lahko opravlja oseba:

    – s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki je že dopolnila 15 let;

    – s statusom študenta v Republiki Sloveniji;

    – s statusom udeleženca izobraževanja odraslih, ki je mlajša od 26 let in se izobražuje po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja;

    – dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole);

    – osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta;

    – študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

    – delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili s septembrom (na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli IN potrdila o vpisu za naslednje šolsko leto). S 1. 1. 2007 pa se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za t. i. »pavzerje«.

    Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki, dokler imajo status dijaka ali študenta, torej dokler ne diplomirajo ali se zaposlijo.

    Po 26. letu starosti lahko študent opravlja študentsko delo le v primeru, da ni ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Osebe s statusom udeleženca izobraževanja odraslih pa po 26. letu ne more več opravljati študentskega dela.

  • Na spletni strani www.studentski-servis.com lahko posameznik spremlja pestro ponudbo študentskih in dijaških del. Po navadi povpraševanje poleti po tovrstnih delih zelo naraste, ker se v tem času za delo odloča tudi več dijakov, zato se je za delo dobro dogovoriti že prej. Za veliko del namreč podjetja poiščejo potrebno delovno silo kar s priporočili.

    Na internetni strani študentskega servisa najdemo tudi vse potrebne informacije o prošnji za delovno napotnico, pogojih dela, iskanju dela in o vsem, povezanim s tvojim študentskim delom.

    Najprej se mora posameznik včlaniti v pooblaščeno organizacijo za posredovanje dela dijakom in študentom. Za to potrebuje osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico). Študentu/dijaku se nato izda študentska napotnica, ki je pravna podlaga za delo pri delodajalcu. Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni s podpisom in žigom posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna.

    Napotnico je mogoče izdati tudi v elektronski obliki. Pred začetkom dela morata elektronsko napotnico potrditi delodajalec in posrednik z elektronskim podpisom. Dijak ali študent pa lahko zahteva, da se mu napotnico izda v pisni obliki.

    Obstajata dve vrsti napotnice:

    • Stalna napotnica, ki velja za daljše obdobje (praviloma za največ 1 leto)
    • Navadna napotnica, ki se izdaja za krajše obdobje
  • Dandanes delodajalci velikokrat pričakujejo izkušnje tudi od prosilcev za prvo študentsko delo. Zato je priporočljivo, da si posamezniki pridobijo izvenštudijske izkušnje, ki jih bodo ločile od ostalih prosilcev za delo. Te izkušnje si lahko naberejo pri različnih prostovoljskih zavodih (volenteriat, EVS itd.), sodelujejo na različnih konferencah, mednarodnih izmenjavah oz. se udeležijo tečajev (tuji jeziki, programiranje, športna vadba). Izkušnje lahko posameznik prav tako nabere tudi z vključevanjem v različne projekte na občinski ravni.

  • Osnova za izračun pokojninske dobe so prihodki dijakov in študentov za celotno preteklo leto. Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vezana na povprečno mesečno plačo v RS. Dijakom in študentom se tako prizna po 1 mesec pokojninske dobe za doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska – zneska na napotnici.

    Primer: Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je znašala 1.753,84 €. Če bi študent v enem mesecu zaslužil 840 € (994,08 € bruto), bi se mu priznal 1 mesec pokojninske dobe.

    Več na povezavah: https://www.studentski-servis.com/delo/pokojninska-doba, https://www.studentska-org.si/studentski-kazipot/studentsko-delo/

AKTUALNA PONUDBA ŠTUDENTSKIH DEL