ZDRAVSTVO

(Ne)zdravje je nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, prav zato pa je potrebno, da zanj skrbimo kolikor le moremo. V primerih, ko pa sami nismo dovolj in je potrebno poiskati zdravstveno pomoč, pa smo nemalokrat postavljeni pred vprašanja o zdravstvu v Republiki Sloveniji, natančnejše urejenosti zdravstvenega sistema za mlade.

Mladi do 26. leta so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja, ki jim pripada po njihovih starših oz. skrbnikih, v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje drugačne narave (npr. status samostojnega podjetnika, sklenjeno delovno razmerje itd.). Mladi imajo v tem primeru krite celotne zdravstvene storitve z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da nakup dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni potreben. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podatke o statusu pridobi sam, tako da dijaki oz. študenti nimajo dodatnih obveznosti.

Po dopolnitvi 26. let oz. po izteku statusa študenta (dijaka), si mora posameznik urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Mladi lahko preko centra za socialno delo vložijo vlogo za priznanje pravice do plačila prispevka in se tako zavarujejo kot občani. V primeru, da ima študent brez statusa previsoke dohodke, da bi uveljavljal pravice kot občan, se lahko zavaruje kot samostojni zavezanec preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot tretje pa lahko mladi zaprosijo za denarno socialno pomoč, katero zopet opravijo na centru za socialno delo. S tem postane zavarovanec tudi prejemnik dopolnilnega zavarovanja.

  • V Republiki Sloveniji poznamo 3 vrste zavarovanj, in sicer: obvezno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje in zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni obvezno, vendar se z njim izognete morebitnim doplačilom zdravstvenih storitev. V povprečju dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije okoli 30 % stroškov zdravljenja, obvezno zdravstveno zavarovanje pa preostalih 70 %. Mladi so do prekinitve statusa dijaka oz. študenta zavarovani kot družinski člani in imajo zato v celoti krite stroške zdravstvenega zavarovanja. Priporočljivo je, da študentje po izgubi statusa oz. z dopolnitvijo 26. leta sklenejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj se bodo le tako izognili dodatnim stroškom zdravstvenih storitev. Če si posameznik uredi dopolnilno zdravstveno zavarovanje po preteku enega meseca od ureditve novega obveznega zavarovana, ta pade v čakalno dobo, ki traja kar 3 mesece. V tem obdobju je posameznik pri koriščenju zdravstvenih storitev obravnavan kot samoplačnik za razliko do polne cene storitev.  Če posameznik izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, lahko pri centru za socialno delo uveljavi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz državnega proračuna.

  • Tovrstno zavarovanje vam omogoča odškodnino oz. nadomestilo v primeru nezgode. Posameznik ga lahko kadarkoli sklene pri različnih zavarovalnicah, ki ponujajo tovrstno zavarovanje.

  • Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ima zavarovana oseba (torej tudi študent) pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda v katerem koli mestu oz. upravni enoti. Mladi si lahko izberejo osebnega zdravnika, zobozdravnika, predstavnice nežnejšega spola pa tudi osebnega ginekologa. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enega osebnega zdravnika določene dejavnosti, na katerega se mora obračati v primeru težav. Zaradi tega je priporočljivo, da si mladi izberejo osebne zdravnike v kraju študija oz. v kraju, kjer preživijo največ časa (npr. kraj bivanja oz. kraj študija).

    Ljubljana je edino univerzitetno mesto v Sloveniji, ki poleg vrste zdravnikov, med katerimi si mladi lahko izberejo osebnega zdravnika, ponuja tudi Zdravstveni dom za študente (Aškerčeva cesta 4, 1000 Ljubljana). V zdravstvenem domu si mladi lahko izberejo osebnega zdravnika, zobozdravnika, (ženske tudi) ginekologa, ob različnih težavah pa jim je dodeljen tudi klinični psiholog. Na letni ravni ZDŠ opravi več kot 150.000 pregledov na področju šolske in splošne medicine, cepljenj, zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije. Predvsem pa izvajajo preventivne, sistematične preglede za študente, ki so s sprejetjem novele Zakona o visoko šolstvu postali tudi obvezni.

  • Zamenjava zdravnika iz kraja v kraj, od zdravnika za dijake k zdravniku za študente, poteka kot vsaka normalna zamenjava kateregakoli zdravnika. Pacient mora zaprositi aktualnega zdravnika za posredovanje kartona k novoizbranemu zdravniku, nato pa mora pri novem zdravniku podpisati izjavo o menjavi zdravnika. S tem je postopek zaključen, vseeno pa je potrebno poudariti, da lahko menjava poteka enkrat letno, in da v kolikor pacient ni zadovoljen z zdravnikom, le-ta tega ne more menjati mesečno.

  • Mladi lahko največ za svoje zdravje naredijo sami z vključevanjem v različne vadbe, ki so brezplačne ali po znižanih cenah ponujene tako dijakom kot tudi študentom. Poleg tega je pomembno paziti na uravnoteženo zdravo prehrano in ob vsaki opaženi anomaliji, ki lahko potencialno ogrozi zdravje, je potrebno poiskati zdravnika.