ŠTUDENTSKO DELO

Študentsko delo je, ob dodatnem zaslužku (minimalna neto urna postavka 3,9 evra (4,61 evra – 15,5 %)), odlična priložnost za postopen prehod iz dijaških oz. študentskih let na trg dela. Pri tem se mladi naučijo specifičnosti trga dela, najdejo različne načine iskanja dela, oblikujejo svoj delovni profil, razvijajo različne kompetence in ob enem posamezniki prispevajo k pokojninski dobi. Predvsem pa je študentsko delo priložnost, da študent/dijak teoretično znanje nadgradi s prakso, ki je pri iskanju redne zaposlitve velika prednost, ki jo delodajalci znova in znova nagrajujejo s ponujenimi službami tistim z več oz. bolj raznolikimi izkušnjami.  

Študentsko delo omogoča nadgradnjo teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami, spoznavanje morebitne pomanjkljivosti svojega znanja, izpopolnitev le-tega in pridobitev novega znanja. Na ta način si lahko po študiju zagotovi možnost izbire med privlačnejšimi, raznolikimi, inovativnimi in tudi bolje plačanimi delovnimi mesti.

Študentsko delo je v nekaterih primerih lahko nadomestek za strokovno prakso in znanja ter izkušnje, ki naj bi jih praksa posredovala. V ponudbi del lahko študent/dijak izbira med strokovnimi deli z izbranega področja študija ter tako nadgrajuje proces izobraževanja, dobi vpogled v aktivnosti, ki potekajo na posameznem strokovnem področju organizacije.

  • Raziskave so pokazale, da delodajalci pri iskanju mladih sodelavcev za prvo zaposlitev dajejo prednost mladim, ki imajo poleg teoretičnega znanja tudi delovne izkušnje, ki so jih dobili z opravljanjem študentskega dela ali drugih oblik dela med študijem. Takšni mladi se namreč na delovnem mestu veliko bolje znajdejo, ker določena univerzalna znanja in veščine pridobijo že z delom med študijem. Podobno menijo tudi v organizacijah, kot je OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), kjer pravijo, da so diplomanti, ki med študijem delajo, v življenju veliko uspešnejši kot tisti, ki samo študirajo. Pravijo, da službo dobijo tisti, ki imajo delovne izkušnje in ne tisti z visokimi ocenami.

  • Dandanes delodajalci premnogokrat pričakujejo izkušnje tudi od prosilcev za prvo študentsko delo. Zato je priporočljivo, da si posamezniki pridobijo izvenštudijske izkušnje, ki jih bodo ločile od ostalih prosilcev za delo. Te izkušnje si lahko naberejo pri različnih prostovoljskih zavodih (volenteriat, EVS itd.), sodelujejo na različnih konferencah, mednarodnih izmenjavah oz. se udeležijo tečajev (tuji jeziki, programiranje, športna vadba, so le eni izmed visokoiskanih izkušenj). Izkušnje lahko posameznik prav tako nabere tudi z vključevanjem v različne projekte na občinski ravni.

  • Na spletni strani www.studentski-servis.com lahko posameznik spremlja pestro ponudbo študentskih in dijaških del. Ponavadi povpraševanje poleti po tovrstnih delih zelo naraste, ker se v tem času za delo odloča tudi več dijakov, zato se je za delo dobro dogovoriti že prej. Poleg ponudbe na internetu, se je dobro o tovrstnem delu pozanimati tudi pri družinskih članih, pri prijateljih in znancih. Za veliko del namreč podjetja poiščejo potrebno delovno silo kar s priporočili. In če se potrudiš in dokažeš, bo odskočna deska za naslednje delo že samoumevna.

    Na internetni strani študentskega servisa najdemo tudi vse potrebne informacije o prošnji za delovno napotnico, pogojih dela, iskanju dela in o vsem, povezanim s tvojim študentskim delom.

  • V študentski servis se posameznik lahko včlani preko obrazca oz. v eni izmed poslovalnic študentskega servisa (Kranjska cesta 2, Radovljica, radovljica@studentski-servis.com). Posameznik za včlanitev potrebuje osebni dokument, davčno številko, potrdilo o vpisu oz. veljavno dijaško/študentsko izkaznico (osnovnošolci potrebujejo zaključno spričevalo in potrdilo o šolanju za 1. letnik srednje šole).

  • Študentsko delo lahko opravljajo osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole), osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo, na podlagi vpisa na visokošolski zavod, pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta, in študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji. Delo preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let in bodo status dijaka pridobili septembra.

    Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki vse dokler imajo status dijaka ali študenta, torej dokler ne diplomirajo ali se zaposlijo.

AKTUALNA PONUDBA ŠTUDENTSKIH DEL

DELO PREKO NAPOTNICE

Študentsko delo ni pogodbeno delo, zato študent oz. dijak ob začetku dela ne podpiše nikakršne pogodbe, vendar prevzema vso pravno podlago za delo preko napotnice. Napotnico je potrebno naročiti (preko e-študentskega servisa) še pred začetkom dela, ker se katerokoli delo brez napotnice smatra kot delo na črno, čemur sledijo denarne kazni, tako za delodajalce kot za delavce. Napotnico lahko študentje oz. dijaki prevzamejo na najbližjem študentskem servisu (Kranjska cesta 2, Radovljica) oz. jo lahko študentski servis pošlje na podjetje, v katerem bo delo opravljeno. Napotnica lahko velja največ eno leto. Čeprav študentsko delo ni pogodbeno delo, je priporočljivo, da se vsak posameznik pred začetkom dela pogovori in dogovori o delovnih pogojih s svojih delodajalcem. V primeru kršitev (npr. neplačevanje dela) se lahko posamezniki obrnejo na študentski servis.

  • Študentsko delo je vse od 1. 2. 2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se od te vrste dela plačujejo polni prispevki (15,5 % dijaka ali študenta in 8,85 % delodajalca), dijakom in študentom pa so zaradi tega tudi priznane posebne pravice. Poleg tega se plačuje tudi poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki gre v tej obliki dela v breme delodajalca (člen 55.a Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Vseeno pa tovrstno plačevanje prispevka ne daje dodatnih pravic, in pri tem ostanejo delavci vzdrževani družinski člani oz. samoplačniki zdravstvenega zavarovanja (po 26. letu).

    Od opravljenega študentskega dela delodajalci plačujejo tudi koncesijsko dajatev. Višina koncesijske dajatve se je zaradi vključitve prispevkov za socialna zavarovanja v letu 2015 znižala s 23 % na 16 %. Sredstva le-te pa se namenjajo za štipendije (8,41 %), delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 %) in kritje stroškov organizacij za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (3,795 %). Od študentskega dela se plačuje tudi dodatna koncesijska dajatev (študentski domovi) v višini 2 %.

  • Zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji census, vseeno pa se je potrebno zavedati, da je ob višjem zaslužku potrebno plačati višjo dohodnino* po izteku leta.

    Osnova za izračun pokojninske dobe so prihodki dijakov in študentov za obdobje enega koledarskega leta. Pokojninska doba pa je vezana na povprečno mesečno plačo za tekoče leto v Republiki Sloveniji. Dijakom in študentom se tako prizna po 1 mesec pokojninske dobe za doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.  Pri tem se izračuna na podlagi bruto zneska, čigar primer informativnega izračuna si lahko ogledate na sledeči povezavi.

    Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oz. doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oz. prejem dohodka, neglede na obliko, v kateri je izplačan oz. prejet. Če je dohodek nižji od višine olajšav, se dohodnina ne plača. Če je osnova nižja od določenega zneska (v letu 2017 8.021,34 evrov), se dohodek obdavči po 16 % dohodninski lestvici.

    *Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oz. doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oz. prejem dohodka, neglede na obliko, v kateri je izplačan oz. prejet. Če je dohodek nižji od višine olajšav, se dohodnina ne plača. Če je osnova nižja od določenega zneska (v letu 2017 8.021,34 evrov), se dohodek obdavči po 16 % dohodninski lestvici. 

  • Dohodnina označuje davek na dohodek v časovnem obdobju enega koledarskega leta, ki ga plačujejo fizične osebe. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, neglede na obliko, v kateri je le-ta izplačan. Med dohodke, ki se obdavčijo študentom oz. dijakom, štejemo dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz  premoženjskih pravic, dohodki od zaposlitve (npr. avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade itd.

    Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oz. subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic, niso obdavčljivi.

    Dohodnino lahko izračunamo s pomočjo sledeče tabele

    Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

    Znaša dohodnina v evrih

    do 8.021,34

     

    16 %

    od 8.021,34 do 20.400,00

    1.283,41

    + 27 % nad 8.021,34

    od 20.400,00 do 48.000,00

    4.625,65

    + 34 % nad 20.400,00

    od 48.000,00 do 70.907,20

    14.009,65

    + 39 % nad 48.000,00

    nad 70.907,20

    22.943,46

    + 50 % nad 70.907,20

    Splošna olajšava dohodnine se prizna davčnim zavezancem pod pogojem, da tretja oseba zanj ne uveljavlja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Kot vzdrževanega družinskega člana štejemo otroke do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, ni zaposlen, ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje, ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.

    Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2, razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2.436,92 evra letno in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.

    Meja 26 let v razmerju do študentksega dela ne pomeni, da posameznik ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25 % akontacija dohodnine.

    Zavezanci vsakoletno do 15. junija prejmejo informativni izračun dohodnine za preteklo koledarsko leto. Ko zavezanec prejme informativni izračun, je njegova naloga, da ga pregleda in preveri, ali so vpisani podatki pravilni in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se zavezanec s podatki oz. z informativnim izračunom strinja, mu ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo izračun v 15. dneh po vročitvi avtomatično postal odločba, v kolikor se zavezanec z informativnim računom ne strinja, lahko poda ugovor. Po zaključenem postopku ima zavezanec 30-dnevni rok za poravnavo plačila dohodnine.